sreda, 29. april 2020

Vrtna delovna miza

Že nekaj časa nazaj sem domačega mojstra zadolžila za vrtno mizo.Takšno malo večjo,da te ob pikiranju paradižnikov ali presajanju sejancev ne boli križ.

Mogoče bo kdo mislil da pretiravam,vendar pa ko presadiš vsaj 300 sadik paradižnika in še kakšnih 300 drugih sadik zelo dobro veš kaj je to "boleč križ" .

Osnovna ideja je iz Pinteresta,prilagajala sem samo mere.
Dodali bomo še nekaj dodatkov,vendar pa je le te v času epidemije malo težje nabaviti.




 dolžina cca 90 cm in širina je cca 60 cm,mere smo prilagajali glede na velikost setvenih platojev



"Noge " smo še dodatno impregnirali,saj stoji miza na vrtu.Čez zimo jo bomo preselili v rastlinjak.




Zadnja stran mize (hrbtišče) je pobarvano z barvami ki so prijazne okolju (silvanol) in se barvno ujemajo z vrtno ograjo ki meji na sosedov vrt.Ravno tako sem z isto barvo pobarvala odlagalne površine.
Vse ostalo je barvano z krednimi barvami,ki so seveda tudi okolju prijazne.

Vrhnjo ploskev sem še dodatno zaščitila z voskom.

















Tole pa so ideje iz pinteresta ,so bistveno bolj pestrih barv in vintage izgleda-žal bi se na mojem vrtu potem barve vse preveč mešale .Morda nekoč,.....




lepe zadnje aprilske dni vam želim



sreda, 15. april 2020

Setve...

....takšne in drugačne ..
Tudi letos sem zgodnje paradižnike sejala že konec februarja in jih tudi že uspešno presadila v lončke.
V drugi seriji sem sejala pisane in indigo paradižnike in nekaj dni nazaj še nekaj temnih sort in nam nepogrešljive pelate .Skupaj bo letos v vrtu samo 120 različnih sort .Časi ko je zorelo več kot 300 sort so mimo,saj je časa za vzgojo in oskrbo enostavno premalo.

Seveda bodo sadike na presajanje v rastlinjak in vrt počakale do sredine maja.




Ne vem če sem že kdaj tako težko čakala na domač pridelek .

Za lažje čakanje pa nekaj slik prejšnjih sezon:






#ostanimodoma

torek, 14. april 2020

Ko se čas ustavi....

...in ko se narava prebuja,sva sklenila da je čas za delo na vrtu.

Mojo malo gredo že leta voluharji zamenjujejo za brazplačno restavracijo,zato sem letos sklenila temu narediti konec.
Nabavili smo mrežo,do globine 40 cm smo odstranili zemljo,skopali kar nekaj težke ilovice,položili mrežo,dodali domač kompost in zemljo zasuli nazaj.
Kako uspešni smo,bo pokazal čas.
Uredila sem tudi pohodne steze in tu so prav prišli stari zidaki ki sem jih že nekaj let nazaj skladiščila ob hiši.






Mrežo smo nabavili v Žalcu pri Vetisi (Njiva doo) ,pred 8 leti smo jo položili tudi v rastlinjaku in ko sem letos preverila je po 8 letih še vedno nedotaknjena in jo zob časa ni načel.
"Švelerji" so bili na posestvu že veliko pred menoj in so iz mostu čez Savo,zato niso impregnirani-kar je za vrt dobro,žal pa ne bodo več dolgo - vendar pa trenutno ni ravno idealen čas za iskanje lesa ali česa drugega in smo uporabili kar je pač doma #ostanimodoma.

Pohodne steze smo še dodatno ojačali in se ne bodo udirale.Spodaj sem tudi še položila filc,tako da zemlja ne bo udarila gor in se rdeči pesek ne bo posipal dol.






Les ni impregniran in najbrž prav dolgo ne bo.Kakorkoli,trenutno smo uporabili zadeve ki so doma,čas pa bo pokazal kje in za koliko smo ga polomili.







Prostor med zidaki sem zapolnila z rdečim peskom.Nabran je bil že lep čas nazaj v hribih nad nami.V dolino ga je nanesel plaz in voda.

Uredila sem tudi podest pred rastlinjakom,slika je prej in potem.












 Danes,ko tole pišem sicer sneži,vendar pa smo v gredo že posejali korenje,bob in grah.
Tem rastlinam mraz ne bo škodil.
Ker pa je več kot očitno da imamo v času epidemije virusa prostega časa kar nekaj na zalogi,so nastale tudi tablice z imeni rastlin.
Uporabila sem bel flomaster,ki je preverjeno kar nekaj let obstojen na lončkih in pa tablice,ki so ravno tako bile doma že nekaj let.Kako že pravijo ::čez 7 let vse prav pride ;).




Bodite dobri in bodite dobro.