Se zgodi,da se včasih kaj razbije.
Nihče ni popoln in nerodnost je v mojih genih našla stalno prebivališče.
Lani poleti sem vazo iz hodnika odnesla na teraso v upanju da bo veter iz nje odpihnil nekajletni prah.
Seveda nisem predvidevala,da bo veter nalogo jemal zelo resno in iz vetra je nastalao neurje in vazo razbilo na nekaj več ali manj nelogičnih koščkov.
Vsaj 3x sem jo že skoraj odpeljala v zbirni center domače komunale ...
...skoraj.
Letos poleti pa sem ji namenila nekaj dni in jo lepila,fugirala in spet lepila.Nekatere fuge sem namensko pustila odprte ali bolj grobe.V spomin in opomin na nepredvidljivo vreme.
Pobarvala sem jo z krednimi barvami in dodala malo gold voska.
Lep teden vam želim in seveda čim manj črepinj
Ni komentarjev:
Objavite komentar