..nekoč je bil en navaden rjavi lonček.
Po temeljitem čiščenju,brušenju in barvanju pa je dobil svoje mesto na domači terasi.Niso nalezljive samo slabe stvari.
Tudi upanje, sreča in veselje so nalezljive.
(Dalton)
..nekoč je bil en navaden rjavi lonček.
Po temeljitem čiščenju,brušenju in barvanju pa je dobil svoje mesto na domači terasi.Niso nalezljive samo slabe stvari.
Tudi upanje, sreča in veselje so nalezljive.
(Dalton)
...za cekinček ga kupila...
Ne vem točno iz katere pravljice je tole,so jo pa moji otroci zelo radi brali in tudi poslušali.
Tudi sama sem našla nekaj starih piskrov,ki so čakali na novo priložnost.
Piskre sem najprej temeljito očistila in nanesla 2 sloja kredne barve.
Za ročaj sem uporabila odsluženo vrtno cev,cvetlični motiv pa sem nanesla s pomočjo servietne tehnike.
Dela ni bilo malo,zato res upam da bodo piskri dobro služili vsaj še nekaj let.
Se zgodi,da se včasih kaj razbije.
Nihče ni popoln in nerodnost je v mojih genih našla stalno prebivališče.
Lani poleti sem vazo iz hodnika odnesla na teraso v upanju da bo veter iz nje odpihnil nekajletni prah.
Seveda nisem predvidevala,da bo veter nalogo jemal zelo resno in iz vetra je nastalao neurje in vazo razbilo na nekaj več ali manj nelogičnih koščkov.
Vsaj 3x sem jo že skoraj odpeljala v zbirni center domače komunale ...
...skoraj.
Letos poleti pa sem ji namenila nekaj dni in jo lepila,fugirala in spet lepila.Nekatere fuge sem namensko pustila odprte ali bolj grobe.V spomin in opomin na nepredvidljivo vreme.
Pobarvala sem jo z krednimi barvami in dodala malo gold voska.
Postopek sem opisala že nekaj postov nazaj.Tokrat sem jo pobarvala v zeleno,obesila pa sem jo ob svoj zelenjavni vrt.
Pobarvana je z naravnimi krednimi barvami in premazana z zaščitnim voskom.
Napolnila sem jo s sončničnimi semeni,poleti pa bom vanjo nalila vodo.
Sonce se nikomur ne izogne.
Tudi tebi ne pusti ležati, če se sam ne skriješ v senco.
Prisluhni slavčku pod nebom, kako poje.
Zakaj? Ker mu ni treba plačati najemnine!
Poglej v nebo in zapoj, kajti sonce sije zastonj tudi zate.
Phil Bosmans
Skoraj prepričana sem,da je v vsakem gospodinjstvu podobno kot pri nas.
Vsakič sproti iščemo orodje....
Nekaj ga je v škatli,drugo je v predalu,klešče v garaži in kladivo v delavnici.
Nočna mora .....
Na netu sem našla vintage idejo in hišni mizar je zavihal rokave.
Čas je naša najbolj dragocena sestavina,
naše največje bogastvo;
ker se v njem nahajajo naš uspeh,
naša sreča, naša usoda.
Orison Swett Marden
Tale lonček sem v naši mali špajzi zagotovo prestavila vsaj 34x.....
Končno sem si vzela dobro uro časa in mu dala novo patino in nov namen.
Barvala sem ga 3x,saj se barva nikakor ni hotela lepo prekrivati.
Zgornji in spodnji rob sem dodelala še z antik voskom.
Kako pa kaj vaši lonci?
Na šivalni mizi imam rada vedno vse pospravljeno in vedno vse pri roki.Zato je etažer idealna rešitev.
Kroge sem našla v domači delavnici,kovinske dele pa sem že nekaj let nazaj naročila preko spleta.
Plošče sem najprej pobarvala s čopičem.Ker se barva ni ravno lepo vpila,sem postopek ponovila kar z gobico in tapkanjem.
Robeve sem povdarila z voskom antique bronz.
Dodala sem tudi nogice,ki so nekoč služile kot ročaji odsluženi omari.
Etažer ima 3 ploskve,kar je ravno dovolj,da je vse pregledno in pri roki .
Lep in ustvarjalni januar vam želim
Nekoč so tole bile dekorativne lučke.
Žal so lučke dočakale konec,hiške pa so dobile novo dimenzijo.
Pobarvala sem jih z krednimi barvami ter old gold voskom.
Dodala sem še lesene kljukice in hiške pripela na darila.
Lep torek vam želim