torek, 15. februar 2011

Srčkasto

in fimasto.Pa vmes še pocasto.Dolga zgodba..

Že pred več kot letom sem na boljšjaku "otoka zakladov" kupila koščke FIMO mase.Ampak res koščke.Največkrat nič večje od oreha!!
Bila je tako trda,stara,skratka nakup je bil popoln n....g.
Vendar trmasta Notranjka kot sem- se ne da kar tako.Mečkala sem ga,stiskala,valjala,mu dodala kapljico ali dve olja.Uh,tud kamen bi prej popustil......
No,po treh dneh trme je tudi masa popustila.
In ker so srčkasti prazniki bili pred vrati,smo z mojima dvema pupama delale kar srčkaste obeske.

Takole pa je zgledal miks packarij pred peko.Bi rekla da vsega po malem za vse.

Seveda zgodbe s packanjem še ni konec.
Pravi šou je bil šele pri lakiranju.
Ker si lak vedno sposodim v moževi delavnici je bilo tudi tokrat tako.Le da so moji tatinski prsti najprej vzeli kozarec z razredčilom .Seveda moj nos tega ni pogruntal,oči še manj.Vse je bilo na isti polici,vse v enakih kozarcih,vse je glih barve.
Šele ko sem v napačen kozarec namočila že tretji gumbek- sem ugotovila,da se ne lesketa ampak,so nastajale grudice,ki se lepo odluščavajo!!!!!
Joj,človek bi kar jokal.....

No,zgodba dolga,pocasta-konec dober.

Uživajte!!!

3 komentarji: