sreda, 17. avgust 2011

Čokolada,ki ni lila ;)

ali peti del pleskarske nadaljevanke ...

Najprej sem našo dnevno sobo izpraznila,nanesla na steno emulzijo,ponekod celo gips in čakala.
Hm,ne tule ni padla bomba,pač pa takole zgledajo selitve.Našo jedilnico sem dobesedno založila.
Res se sprašujem,kako belijo tisti,ki stanujejo v bloku?Kam vse prestavijo,da dobijo izpraznjen prostor?In kako se zmenijo s sosedi pod njimi,......


Pa nazaj k pleskariji.
Kapučin barvo že poznate.Tudi v dnevni sobi je dobila svojo steno :) .
In dokler se barva ne posuši ima zelo močen odtenek.Ko pa je suha- pa je podobna beli kavi ;) .
Naslednja stena pa je č o k o l a d n a in to dobesedno.
Res se mi je zdela najprej tako "močna " barva.Danes po desetih dneh pa se sprašujem;Le kako sem živela z belo steno??
Nadaljevala sem z nežno krem barvo.Ta se potem ponovi tudi v jedilnici.
Opažam,da med krem in kapučinom ni velike razlike,se pa zelo lepo dopolnjujeta.
Ta teden dobimo še okrasne stropne letvice. Že dolgo sem razmišljala o njih in sedaj sem jih končno naročila.
Majkajo tudi še ravne kotne črte.
Ja ,še bomo pleskali ;;;;;;) .

Seveda pa s čokolado še nisem zaključila.Kako le,ko pa je najslajša razvada.

Uživajte !!!

torek, 16. avgust 2011

Tokrat o avli

Tale objava bi imela lahko še "delovni "naslov;
Pleskarija četrtič ;)

Po vseh toaletnih prostorih,ki so na željo moža seveda beli je sledilo pleskanje naše "veže" kot ji rečemo po domače.
Iz stopnišča se je rumena barva nadaljevala do vhoda,kjer pa so vrata dobila oranžen obroč.
Oranžna stena se je zgodila tudi pod stopnicami.

In tale slikca seveda mora biti vmes.Naša Lesi si je za svoj prostor izbrala ravno vežo.V njej spremlja prihode in odhode tako domačih kot obiskovalcev.Kadar pa želi mir ima svoj prestol počitka ravno pod stopnicami ;) .
Oranžna stena,ki nas toplo popelje v bivalne prostore našega gnezda.
Tudi rumene ne manjka.Toplo nas pozdravi,ko pridemo domov :) .
Imamo tudi steno,ki ji pravimo "kapučino".Se smešno sliši,vendar je to tudi sicer originalno ime barve.

Takole.
Toliko za danes ;).
Jutri sledi čokolada.Pa nič bat,nobene stena ne bo lila......... ;) .


Uživajte !!!

ponedeljek, 15. avgust 2011

Projekt stopnišče ali ...

...pleskarija tretjič

Takole je bilo naše stopnišče poškodovano in zaflekano.Polno prstnih odtisov in sledi nekoč majhnih,sedaj pa vedno večjih ročic :) .
Najprej smo vse zaščitili,zafugirali,pogipsali,....
Boljša polovica mi je pripravil pravi leseni oder,saj so stopnice zavite in o kakšni lestvi razmišljat bi bilo jako nevarno.

Pa še zgornji hodnik
Ki je dobil lepo živahno,toplo barvo.
Tale kosmata vreča me je spremljala povsod in vedno.Na koncu smo jo morali dobesedno zapirati,ker je s svojim dlakavim repom vnašala samo dodatno delo.
Takole pa je sedaj.Naše mrzle stopnice so dobile lepo toplo barvo.Na desni je mehko rumena,
na levi ob ograji pa toplo oranžna.
Pa še pogled dol.
Skoraj vsako uro sem se jezila na malarja,ki nam je hišo pred desetimi leti jako nestrokovno prepleskal z apneno belo barvo.Sledi njegovega razpadajočega čopiča so povsod,saj so mu dlake kar letele ven.
Vendar jih prej sploh nismo opazili,....sedaj pa sem jih pridno s pinceto vlekla dol :( .

Tule so stene še sveže barve,sedaj po desetih dneh so stene že posušene in je barva enotna brez flekic in mokrih pack.

Seveda pleskarije še ni konec.Sem komaj na slabi polovici.
Vendar nadaljujem jutri.

Uživajte!!

nedelja, 14. avgust 2011

Pleskarija drugič

Pleskam,še vedno in kar naprej.Ni videti konca.
Oranžno sobo ste že videli .....

In potem se je zgodila še zelena soba..





Nadaljujem pa jutri.Ampak samo z objavo,kajti stene jutrišnje objave so že "fertik".
Takšne sončne,tople,poletno-domače so.

Uživajte!!

torek, 9. avgust 2011

Po naših hribčkih naokrog

Letošnje počitnice so delovne.Prvič po dolgem času in kar malce čudno je.....
Vendar pa; ko odložim čopiče,penzle in valjčke jo za kakšen dan radi mahnemo na kakšen hribček ali dva :) .
Tole je Planina Konjščica.Avtomobil pustimo na Pokljuki in v slabi urci si na planini.
Vedno prijazni planšar ti postreže z skuto,svežim sirom.
Brez sira ponavadi ne pridemo domov.



Tudi do Koče na Ljubelju ni daleč.
Slaba urca,ampak res slaba,če za izhodišče vzamemo nekdanji mejni prehod Ljubelj.
Lepi razgledi,lepi pogledi in veliko svežega zraka.
Seveda gremo lahko tudi dalje.


Ravno tako hitro smo na Zelenici.Malo več kot urco.
Pričnemo na bivšem mejnem prehodu Ljubelj in nadaljujemo po označeni poti ob smučišču.
Koča je zelo lepa,velika ,čista in zelo lepo diši po smoli in lesu.
Od koče se seveda lahko podamo na vse okoliške hribe,ki pa jih ni malo.


Takole si jaz polnim baterije.
Kako se moje baterije praznijo pa naslednjič.

Uživaje!!

torek, 26. julij 2011

Med deževnimi dnevi

Med vsem tem dežjem in mrazom je še najbolje biti doma,na toplem.
Ob dobri knjigi ali za šivalnim strojem.

13 novih usnjenih je nastalo.Nekaj toaletk,nekaj drobižnic.







Uživajte,kjerkoli že boste v teh deževnih dneh .