Pisani svet paradižnikovih omak

 Vsako leto skuham vsaj 100 kozarčkov paradižnikovih omak in ker paradižnik ni samo rdeč so pisane tudi omake.

Ker je letos v vrtu prevladoval rumeni in beli paradižnik so tudi omake svetlejše.

Nedavno me je na družbenem omrežju neka članica prepričevala da svetle sorte niso avtohtone,da povzročajo tristo in eno bolezen,da so škodljive itd itd.Jaz pa pravim takole:gospa dihajte,dihajte in predihajte.Res me zanima če vozi avtohtoni avto in nosi avtohtone šulne.....no toliko o tem.

Sama imam izredno rada zelene sorte,njihova pulpa mi je najslajša od vseh in paradižnikova lupinica najbolj nežna.Te največkrat uporabimo za solato,viške pa seveda vkuham.

Na sliki se lepo vidi raznolikost in barvitost omak.

Če pa svetle paradižnike obožujemo,svetlo omako pa nekako ne,pač dodamo malo več rdeče paprike.

Še recept ,če ste ga v kakšni od prejšnjih objav spregledali.

~ne tehtam ,skuham tisto kar trenutno vrt ponuja

~vedno in samo na olivnem olju prepražim česen,ravno toliko da zadiši

~dodam čebulo,več jo boste dali bolj sladka in gosta bo omaka

~paradižnik narežem na kocke

~dodam tudi papriko,čili,včasih notri dodam tudi viške bučk

~nikakor ne sme manjkati lep velik dišeč šopek bazilike

~kuham na zmernem ognju,ravno toliko da vse lepo brbota,diši in počasi izpareva voda

~dodam žličko grobe Piranske soli

~ko se okusi lepo prepletejo in omaka počasi zgublja tekočino z paličnim mešalnikom vse lepo zmiksam

~nikoli NE lupim paradižnika in nikoli ga NE pasiram,to se mi zdi čista zguba časa,energije in okusov ,v končni fazi ga tudi za solato ne lupimo......

~žlico omake damo na krožnik ,tako bomo preverilo gostoto in okus,če nam je preredka jo še malo pokuhajmo,dodamo mogoče še malo soli,če imamo radi malo bolj sladko pa dodamo tudi žlico sladkorja

~še vroče zapremo v kozarce

 

lepo jesen vam želim